Umri, ljubezen moja

Poetičen, surov portret ženske, ujete v vrtinec ljubezni in norosti. Film Lynne Ramsay (Pogovoriti se morava o Kevinu) je Jennifer Lawrence poleg kritiške hvale prinesel nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko v drami.

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=9FwocxDY9Dw

Mlad, zaljubljen par se iz New Yorka preseli v osamljeno hišo na podeželju. Po rojstvu otroka pa se v njej nekaj spremeni ter sproži nemir, ki jo pripelje na rob norosti …

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

kritike
»Umri, ljubezen moja govori o nečem, o čemer nihče ne želi govoriti: ne le o poporodni depresiji, ampak o čisti in popolni norosti, takšni, za katero ni zdravila, celo začasnega olajšanja ne. V resničnem svetu bi stanje opredelili kot psihozo, toda v filmu Lynne Ramsay, posnetem po pronicljivem romanu Ariane Harwicz, ne gre za simptome, vzroke ali zdravljenje, ampak za čista čustva: trpljenje in vznesenost, vzpone in padce, ki bi se morali med seboj uravnotežiti, a se nekako ne. Film se poleg tega ponaša z najbolj kompleksnim, mučnim in mračno humornim nastopom Jennifer Lawrence. /…/ Škotska filmarka Lynne Ramsay nam nikoli ne ponudi ničesar preprostega ali predvidljivega. Umri, ljubezen moja je nekakšna črna komedija, grenko smešna, celo kadar iz nas izvablja neželena čustva. Film je vizualno čudovit, nekakšna sanjarija o vrnitvi k naravi, polna travnikov z divjimi cvetlicami in veselo brenčečih čebel, ki pa hkrati daje občutek nekakšnega kozmičnega pekla. /…/ Umri, ljubezen moja nekako deluje surovo in prefinjeno hkrati. V svetovni kinematografiji zlepa ne boste našli filma, ki bi mu bil podoben – kar je najbrž dobro, saj v resnici potrebujemo le enega. /…/ Jennifer Lawrence v vlogi Grace ne gre le do roba, ampak ga prestopi. To je tiste vrste igra, ki jo v pomanjkanju boljšega izraza imenujemo ‘neustrašna’ – prepričana sem, da obstaja boljša beseda, a kdo ve, katera bi to lahko bila. Igralka ustvari nekaj tako fino teksturiranega, celo znotraj režiserkine lastne drzne izraznosti in divje jeze, da nam zmanjka pridevnikov. Gre za tiste vrste igralski nastop, zaradi katerega hodimo v kino; takšen, ki se z golim konceptom človeškega trpljenja poveže na tako senzibilen način, da nas kar malo prestraši. Nič od povedanega pa vas ne bi smelo odvrniti od ogleda filma. Morda za soočenje z njim res potrebujemo nekaj poguma, toda iz kinodvorane začuda stopimo bolj vzhičeni kot izčrpani. V bistvu gre za klasično zgodbo o amour fou, a takšno za enega človeka, ne dva – ultimativni izraz, kaj pomeni plesati sam s seboj.«
– Stephanie Zacharek, Time

»Lynne Ramsay artikulira nekaj, česar ni mogoče artikulirati, tokrat z nasičenimi modrimi, rumenimi, rjavimi in zelenimi odtenki; barvami žalosti, bolezni in gnilobe, a tudi novega življenja, poletnega neba in upanja. /…/ Umri, ljubezen moja je gozdni požar, uničujoč, besen, bolj vroč od pekla. In ko dogori, iz tal vzklije nekaj novega.«
– Hannah Strong, Little White Lies

»Videli smo že drame o težavnem obdobju po rojstvu otroka, a še nobena se teme ni lotila na način, kot to stori Lynne Ramsay, ki te burne dneve in tedne spremeni v vročične sanje, nočno moro seksa, nasilja, konfliktov in maničnega vedenja, vse to filtrirano skozi najboljši nastop v karieri Jennifer Lawrence. /…/ Umri, ljubezen moja je nepozabno filmsko doživetje, odločen upor proti poenostavljenemu načinu, na katerega včasih govorimo o kompleksnih duševnih in partnerskih vprašanjih. Vrhunsko.«
– Brian Tallerico, RogerEbert.com

»Jennifer Lawrence doseže nekaj naravnost osupljivega: tu je velika filmska zvezda, ki se brez zadržkov prepusti izkrivljeni, zahtevni in mračni režiserkini viziji. Zadnja vizualna metafora filma, naj bo še tako prisiljena, gledalce (in Jacksona) pripravi do tega, da Grace končno zagledamo v pravi luči: kot žensko onkraj vseh norm, onkraj vsake obsodbe, onkraj vsake pomoči. Jennifer Lawrence še nikoli ni bila boljša. Povsem se prepusti norosti in ne potrebuje pomoči, da bi prišla tja, kamor jo pelje ta film. Lynne Ramsay, vžgi jo in opazuj, kako gori!«
– Ryan Lattanzio, IndieWire