Art kino Odeon Art kino Odeon


Mama je ena sama

Tatjana in Motherland, 2014, Slovenija, Hrvaška, Avstrija


Režija: Miha Čelar
Jezik: slovenski

Igrajo: atjana Knežević, Svetlana Makarovič, dr. Andrej Perko, dr. Martina Žmuc Tomori, Saša Einsiedler, Alenka Puhar, Irena Brunec Tebi, dr. Alja Adam, Lili Gavrilović, Andrej Kožar

delno animirani komični dokumentarec, 1h00min

27.5.2015 ob 21.00 KINO V ŽIVO
28.5.2015 ob 21.00
29.5.2015 ob 21.00
30.5.2015 ob 21.00
31.5.2015 ob 19.00
1.6.2015 ob 19.00
22.6.2015 ob 21.00 PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE
31.8.2015 ob 21.00 LETNI KINO ARRIGONI


Video napovednik: https://www.facebook.com/359950810707140/videos/vb.359950810707140/724651660903718/?type=2&theater

zgodba
Tatjana Knežević, učiteljica angleščine in voditeljica na radiu Študent, se pri svojih triintridesetih letih odloči poiskati primernega slovenskega fanta, s katerim bi si lahko ustvarila družino. Ko za nasvet vpraša vilo, ki pred ljubljansko mestno hišo izpolnjuje božične želje, ji ta odgovori, da bo svojega slovenskega moškega dobila šele takrat, ko bo premagala njegovo »Srčno kraljico«. Tatjana kot nekakšna Alica v čudežni deželi naleti na »Slavoja Zajčka«, ki jo s pomočjo ugank popelje v svet vsakovrstnih slovenskih moških. Kmalu odkrijemo, da je patološki odnos z mamo zaznamoval celo najbolj znamenite med njimi: pesnike, pisatelje, pevce, novinarje, politike, pa tudi tatove in serijske morilce.

Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.

iz prve roke
»Slovenci smo narod z nenehno spreminjajočo se identiteto. Brez enotno sprejete zgodovinske kontinuitete in brez narodnih junakov. Celo najmočnejša med pravljičnimi junaki, Martin Krpan in Peter Klepec, sta se potem, ko sta opravila z nepridipravi, vrnila domov k svojima mamama. /…/ Dokumentarec Mama je ena sama razgalja psihološki profil slovenskih moških, ki jim slovenska družba sledi in se tako ali drugače po njih ravna. Na koncu pa gledalcu postavlja vprašanje, ali so vsi ti ‘slovenski možje’, ki so jih v nas vgradili naš šolski sistem, naša razcepljena zgodovina in pa sodobni mediji, res pravi vzor, ki mu v današnjih časih še velja slediti. /…/ Ni nujno, da se ljudje s tabo strinjajo, a če ti uspe, da jih nasmeješ, jih s tem razorožiš in pripraviš do tega, da ti prisluhnejo.«
- Miha Čelar

portret avtorja
Miha Čelar, rojen leta 1970 v Ljubljani, kot režiser deluje od začetka devetdesetih let. Med njegova dela sodijo igrani celovečerni film Amir (2002) ter dokumentarci Filmsko popotovanje Božidarja Jakca (1993), Kdo se boji dr. Ruglja (2009), Hitlerjeva biblija (2011) in Moj čudoviti um (2013). Je soustanovitelj družbe za filmsko produkcijo Astral Film.

kritike
»/…/ intrigantno nenavaden in duhovit dokumentarec /…/. Kljub temu da se loteva zahtevne tematike, pa ton filma ni akademski, temveč hudomušno iskren in poln pikrega humorja. /…/ Film najbolje deluje na ravni simbolnega. Glavna pripovedna linija je skozi množico simbolov lepo zaokrožena, dopolnjujejo pa jo tudi premišljeni stranski odvodi, ki obravnavani tematiki vnašajo nujno širino. Mama je ena sama izstopa tudi na ravni filmske forme. Uvodni napisi izdajo, da gre za dokumentarno povest, kar že samo po sebi implicira, da ne gre za tipičen dokumentarni film. Zgodba je izmišljena, vendar v njej nastopajo resnične osebe. Preplet realnih in fiktivnih elementov, različnih žanrskih pristopov od komedije do grozljivke nadgradi še premišljena uporaba arhivskih posnetkov in animacije – zabavni lutkovni elementi in miniaturne stop-motion mojstrovine mladega animatorja Gregorja Kocjančiča v film prinesejo celo nekaj montypythonovske absurdnosti. /…/ Več kot dobrodošel slovenski film, všečen gledalcu, ampak slednjega ne podcenjuje, pač pa ga, nasprotno, uspe pripraviti do razmisleka o tem, na kakšnih zatohlih temeljih pravzaprav stoji naša država. Skratka film, ki si zasluži mesto tako na listi letošnjih najboljših filmov kot na listi prelomnih domačih dogodkov.«
- Ana Šturm, Ekran