Atlas ptic

Ostareli lastnik večmilijonskega družinskega podjetja je vse življenje posvetil delu, zato ne more le mirno sedeti, ko z računa izgine velikanska vsota denarja. Toda kaj naj stori, ko računovodkinje ni več na spregled? Morda pa resnico pozna grški zbor ptic, ki se oglaša nekje v krošnjah dreves?

Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film, Zimske muhe) z nežno ironijo pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Premiera v glavnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.

KRITIKE
»Atlas ptic /…/ se začne kot detektivka, a je mnogo več kot to. Je duhovita in pronicljiva študija odnosov, vzgibov in vrednot neke generacije. Detektivka, prepredena z eksistencializmom in kančkom nadrealizma /…/.«
– Tina Lešničar, Delo

»V Pragi živeči Olmo Omerzu s privlačno vijugastim in simpatično odbitim tretjim celovečercem Atlas ptic potrjuje svoje visoko mesto med mlajšimi srednjeevropskimi scenaristi/režiserji. Film o družinskih, finančnih in čustvenih tegobah ostarelega in bolehnega poslovneža /…/ deluje kot izvrstna deadpan češka različica HBO-jeve uspešnice Nasledstvo (Succession). Češko-slovaško-slovenska koprodukcija, ki z nenavadno kvazi-zborovsko vlogo naslovnih ptic drzno in nepozabno zajadra v magični realizem, bi lahko Omerzuju /…/ končno prinesla mednarodni preboj, ki se je obetal vse od njegovega sijajnega srednjemetražca Mlada noč iz leta 2012. /…/ [V Atlasu ptic] drama (in komedija) organsko izvirata iz prepričljivo zasnovanih likov, ki jim vrhunska igralska zasedba vdahne tri dimenzije. Omerzu skupaj s svojo izkušeno, a diskretno ekipo – snemalcem Lukášem Miloto in montažerko Jano Vlčkovo na čelu – splete nadvse zanimivo in nepredvidljivo zgodbo. Film poleti še višje s pomočjo režiserjevih duhovitih ornitoloških domislic. /…/ Po ogledu Atlasa ptic ptičjega prepevanja v filmih morda nikoli več ne boste mogli poslušati na enak način; kakšna neslišna sporočila nam posredujejo naši pernati prijatelji? Ptičji zbor tu dosledno poudarja moralne nauke in sporočila zgodbe, vendar na način, ki je veliko bolj očarljiv kot didaktičen.«
– Neil Young, Screen Daily

»Olmo Omerzu, slovenski gastarbajter, avtor finih filmov (Zimske muhe, Družinski film, Mlada noč), si v Atlasu ptic vzame uro in pol za uničenje kapitalizma. Ivo (Miroslav Donutil), ostareli lastnik češke tovarne, nenadoma kolapsne. Srce. Odpeljejo ga na kliniko in ga priklopijo na aparate. Videti je tako groteskno, kot bi se kdo iz njega norčeval. Kapitalizem smeši, ponižuje, ubija in uničuje tudi tiste, ki vanj najbolj verjamejo, ki ga najbolj slavijo in ki z njim najbolj profitirajo. In medtem ko se Ivo, kapitalist, ki ga je kapitalizem povsem izžel, bori za življenje, njegova sinova zarotniško oznanjata: Delati se je treba, kot da je živ! Kot da je vse v redu! Preprečiti je treba paniko. Kapital je plašna žival.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina