Deva iz Pessaca

V času francoskih študentskih protestov maja 1968 Eustache v svojem prvem dokumentarcu podrobno spremlja stoletno tradicijo vsakoletnega izbora »najbolj krepostnega« dekleta na vasi.

Ta etnografska skoraj komedija, posneta leta 1968 z dovoljenjem župana, prikazuje nadrealistično akcijo celotne skupnosti, da bi okronali najbolj »krepostno« žensko v vasi. Merila so bila: godna za možitev, devica ter vzor skromnosti in moralne pokončnosti. Dogajanje, posneto s preprosto, opazovalno neposrednostjo, razkriva malenkostno hinavščino in politično samovoljnost stoletne tradicije, ki je bila še posebej anahronistična v primerjavi z nemiri maja 1968.

»Vse Eustachevo življenje za kamero, ki je trajalo komaj 15 let, mora biti prepoznano kot nekaj več od Mame in kurbe. Vsebuje izjemno raznoliko zbirko filmov, brezkompromisnih del, ki so povsem njegova, posvečena predelavi lastnih samoočitkov in posebnim malim ljubicam.« Nick Pinkerton, Moving Image Source

»Ni mu enakega … Eden najbolj slavljenih, a hkrati neznanih filmskih avtorjev.« Martine Pierquin, Sight and Sound

Zapuščina Jeana Eustacha, impozantne osebnosti svetovnega filma, je zgrajena na izjemnem slovesu Mame in kurbe (1973), dialoško goste kronike zameštranega ljubezenskega trikotnika, ki jo je revija Cahiers du Cinéma razglasila za najboljši film sedemdesetih let. Njegova eklektična filmografija poleg več dokumentarcev in kratkih filmov vsebuje le še en celovečerec, in sicer Moje male ljubice (1974). Eustachev filmski slog je pogosto vključeval avtobiografski pristop. Kljub relativno kratki karieri je pustil trajen pečat na francoskem filmu.

V sodelovanju s Slovensko kinoteko.

(vir: https://kinootok.org/dogodek/deva-iz-pessaca/)