Dolina Solz

Medtem ko v jedilnici zapora na Dobu poteka koncert Matjaža Pikala in skupine Autodafé, spoznavamo zgodbe treh obsojencev.

Predprodaja vstopni: Galerija Alga.

»Zamisel za film o prestajanju zaporniške kazni se je porodila na otoku Pag. Zanimalo me je, kako človeška zavest nosi breme zločina. Ali je možno, da v najtemnejših delih srca obstaja tudi zrno svetlobe? Zapor sem videl kot otok, odmaknjen od vsakdanje družbe in civilizacije. Ko sem se s to idejo obrnil na upravo zapora, so se vrata vanj odprla, prav tako misli treh obsojencev, kako doživljajo življenje na tem otoku, kako nosijo breme zločina in nesvobode.«
– Boštjan Korbar

kritike
»Premisa filma je /…/ nekje med dokumentarcem Johnnyja Casha V zaporu Folsom in TV-serijo Pogovori z morilcem: posnetki Teda Bundyja, čeprav ni ne eno ne drugo. Režiserjevo izhodišče je rek Noben človek ni otok, in tako z artikuliranimi zaporniki kramlja o eksistencialnih dilemah, pri tem pa ni pretirano psihoanalitičen niti se noče spuščati v naravo njihovih zločinov in pogovor vzdržuje na ravni bodisi filozofskega razpredanja o času, krivdi in svobodi bodisi o banalnostih, pri čemer od morilca in tatu izvleče nekaj zanimivih uvidov.«
– Tina Lešničar, Delo