Greta

Avgusta leta 2018 se je petnajstletna Greta Thunberg z napisom »Šolska stavka za podnebje« prvič postavila pred švedski parlament. Najprej je sedela sama, počasi pa so začeli pristopati mimoidoči – in v naslednjih nekaj mesecih je plaha deklica z Aspergerjevim sindromom postala obraz globalnega gibanja. Režiser jo spremlja na srečanjih s svetovnimi politiki, odmevnih javnih nastopih in vse bolj množičnih uličnih protestih. Njegova kamera pa ujame tudi bolj intimne trenutke: sproščeni smeh v družinskem krogu, pisanje strastnega govora v hotelski sobi in soočanje s sovražnimi odzivi nasprotnikov, ki jo razglašajo za »histerično«, »depresivno« in »duševno bolno«. Dokumentarec doseže vrhunec z napornim dvotedenskim jadranjem na podnebni vrh Združenih narodov v New Yorku, kjer Greta svetovne voditelje nagovori z znamenitim »Kako si drznete!«.

Vstop prost.

kritike
»Grossmanov portret Grete Thunberg ni zanimiv le zato, ker se je režiser znašel na pravem mestu ob pravem času. /…/ Film prevzame predvsem zaradi slike, ki jo košček za koščkom sestavi o Greti sami. To namreč ni problemsko delo o podnebnih spremembah v slogu filmov Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth) ali Pred potopom (Before the Flood). /…/ Greta je v svojem bistvu upanja polna, navdihujoča zgodba o deklici z Aspergerjevim sindromom, ki je svojo ‘drugačnost’ obrnila v prednost.«
– Lee Marshall, Screen Daily

»Film ne skuša naslikati popolnega portreta Grete Thunberg, ampak ponudi zvesto kroniko nekega izjemnega leta.«
– Rodrigo Perez, The Playlist

»Nevsiljiv portret Grete Thunberg, ki učinkovito razkrije osebo za mitom.«
– Jonathan Romney, The Guardian

»Film je prišel k nam v trenutku, ko je kriza zaradi koronavirusa prizemljila letala, ustavila gospodarstvo in z nekakšno srhljivo ironijo pripeljala do nenadnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, po katerem smo vsi tako hrepeneli. A ko nas covid ne bo več ogrožal, se bo podnebna kriza vrnila in spet zahtevala vso našo pozornost. Pričujoči dokumentarec predstavlja skromni prispevek k prizadevanjem.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»I Am Greta – po naše Greta – je odličen švedski doku o deklici, ki je sprožila globalno protestno gibanje. /…/ Ko se je na podnebni vrh odpravila s katamaranom, so rekli, da je teatralična, toda hej: resnica potrebuje teater. Suhi podatki brez interpretacije, brez zgodbe, ne letijo. In ko pravi, da bomo morali spremeniti način življenja, ima še kako prav. Zgodba o tem, da je neoliberalni kapitalizem brez alternative, preprosto ne drži več vode – bolj ko je namreč neoliberalni kapitalizem brez alternative, hujše in globlje so krize. Nalagajo se druga na drugo – od finančne, tehnološke (izrivanje delovne sile), politične (nezaupanje v demokracijo, politiko, razmah populizma) in energetske (presihanje naravnih virov, pitne vode) do demografske (staranje), podnebne (segrevanje planeta, dezertifikacija), pandemijske (covid-19) in mentalne (tesnoba, panika). Tudi tesnobe se nalagajo druga na drugo, ubijajo kolektivno imaginacijo in ustvarjajo apokaliptično občutenje sveta, ki zgodovini ne pusti, da bi se začela, ljudi pa sili, da si lažje predstavljajo konec sveta kot pa konec kapitalizma. Kapitalizem brez alternative je tako odvisen od kriz, da ne ogroža več le demokracije, temveč tudi samo preživetje človeštva.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina