Hladna vojna

Wiktor in Zula se srečata leta 1949 med ruševinami povojne Poljske. On je izobražen glasbenik, ki po podeželju išče kandidate za državno sponzorirano folklorno skupino, ona je mlada pevka, ki ga očara s svojim temperamentom in samosvojo držo. Čeprav se zdi, da si nista usojena, hkrati ne moreta živeti drug brez drugega. Njuni burni romanci sledimo iz Poljske v vzhodni Berlin, v Jugoslavijo in v pariške jazz klube petdesetih let.

Hladna vojna, posvečena režiserjevima staršema in navdihnjena z njuno življenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih. Film oskarjevca Pawła Pawlikowskega (Ida) je iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšo režijo.

kritike
»Prvi del se odvije kot neskončno zapeljiv muzikal z najčudovitejšo črno-belo fotografijo, kar sem jih videl v dolgem času. V filmu lahko čutimo številne vizualne vplive, med katerimi najbolj izstopajo Brassaïove fotografije nočnega Pariza. Tu so tudi kompozicije v slogu Tarkovskega, vzdušje pa spominja na Evo Josepha Loseyja /…/. Koreografija in ritem plesov, posnetkov in montaže sta čisti užitek. Ta površinski vrtinec prevzetosti pa ne bi deloval brez žareče Joanne Kulig, katere igralski nastop je dovolj silovit, da bi lahko postala Jeanne Moreau de nos jours. /…/ Lahko bi rekli, da bo film najbolj ugajal baby boomerjem, kakršen sem tudi sam /…/, a Hladna vojna prekipeva od zanosne energije in politične relevantnosti, ki bosta presegli vsakršno tovrstno predalčkanje.«
– Nick James, Sight & Sound

»Hladna vojna je mračen muzikal, poln tišin in elips, ki v spomin prikliče besede Milesa Davisa, da ‘ne gre za note, ki jih igraš, ampak za tiste, ki jih ne igraš’. Gledalcu je prepuščeno, da zapolni občasne luknje v zgodbi in zasluti prava čustva, ki tako pogosto ostanejo neizgovorjena. Temu primerno me je film pustil brez besed. /…/ ob tej poljsko-britansko-francoski koprodukciji se mi je nepričakovano zazdelo, da gledam Casablanco ali Deželo la la v režiji Andrzeja Wajde ali Agnieszke Holland – opomin na tiste temeljne stvari, ki ostanejo, ko čas mineva.«
– Mark Kermode, The Observer

»Hladna vojna je muzikološka poslastica, ki prinaša eklektičen venček pesmi: od tradicionalnih ‘gorskih’ melodij do hvalospevov poljedelskim reformam iz sovjetskega obdobja; od klasičnih skladb, prek odlomkov Georgea Gershwina (pesem I Loves You, Porgy ima posebno pomembno vlogo) in drugih jazz komadov, pa vse do Rock Around the Clock benda Bill Haley & His Comets. /…/ Vznemirljiva študija romantičnih razočaranj s fantastičnim soundtrackom.«
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter

»Hladna vojna je veličasten skok v preteklost: film, narejen z zanosom in liričnostjo, ki obudi zlate čase evropskega novega vala. /…/ Pawlikowski /…/ prikliče v spomin Miloša Formana, Jiríja Menzla in Françoisa Truffauta na začetku njihovih karier. Film, posnet v črno-beli tehniki, do zadnje podrobnosti poustvari povojno komunistično Poljsko in Pariz petdesetih in šestdesetih let. Morebitni občutek, da gre za vajo v sepijasti nostalgiji, izniči čudovito ognjevita in impulzivna igra Joanne Kulig.«
– Geoffrey Macnab, The Independent