K Madridu – skeleča svetloba! (Prizori iz razrednega boja in revolucije) Kino Otok Isola Cinema

Ko so v Madridu zavrele ulice, je bil tam Sylvain George s svojo kamero. Proteste proti lokalnim oblastem, proteste proti varčevalnim ukrepom, proteste proti globalnemu kapitalizmu je prepoznal kot razredni boj, celo kot zametke revolucije, in posnel natančno, vestno, metodično kroniko dogajanja. Posnetega in zmontiranega materiala nato ni označil za (dokumentarni) film, marveč je vsemu skupaj nadel nalepko filmskega obzornika in se tako umestil v tradicijo tiste filmske prakse, ki naj bi aktualnost predvsem prenašala, na hipen način, brez poseganja vanjo in interpretiranja. Končni rezultat se vendarle umesti nekam drugam, predvsem v tradicijo protestne poezije, iskrene in trmaste, tokrat v obliki filma.

»Ta film je filmski obzornik. Filmski obzornik, ki predstavlja nekaj pogledov, prizorov, trenutkov iz razrednega boja v Madridu. Špansko protestniško gibanje 15. maj je eno najpomembnejših tovrstnih gibanj z začetka 21. stoletja. Gre za globok val, ki ga hranita tišina in beda številnih generacij. Globok val, ki se razliva prek političnih in zgodovinskih meja in ki operira z idejami ter koncepti, za katere se je že zdelo, da so pozabljeni: demos, logos, revolucija … Na madridskem trgu Puerta del Sol se 15. maja preteklost in prihodnost srečata v sedanjosti, da bi se vsi skupaj iznašli na novo. Kot sončnice k soncu se države Evrope in sveta obrnejo k Madridu.« Sylvain George

»Če je srce režiserja na strani žrtev kolesja, ki premleva brezdomna telesa ‘tujcev’, je njegova solidarnost s protestniki – delavci, študenti, avtonomisti, s tujci v lastni državi – zaveza resničnega dokumentarista: dolžán je biti tudi tam, pozorno gledati in poslušati, da bo sam pri sebi in tudi za nas razumel, kaj je šlo narobe, da bo torej drugič šlo narobe na drugačen, nemara manj napačen način.« Nil Baskar

Sylvain George
Sylvain George je študiral filozofijo, politične vede in gledališče. Je pesnik, filozof in filmar, ki se v svojih delih na radikalen način spopada z nevralgičnimi točkami razkrajajočega se globalnega kapitalizma. Njegov politični in filozofski angažma je zaznamovala zlasti misel Walterja Benjamina. Podpisuje dolgo vrsto kratkih in štiri celovečerne filme. Slovenska kinoteka je januarja 2011 pripravila popolno retrospektivo njegovih do takrat posnetih del.