Največji dar

Morilci, ki prosijo odpuščanja, žrtve, ki odpustijo in objamejo svoje sovražnike … Kot bi imeli pred seboj fikcijo, a vendar je realnost. Nikoli še nismo v filmih videli česa takega. Film govori o ljudeh, ki so izvajali zlo nad drugimi in o tistih, ki so to zlo – večkrat nedolžni – trpeli. Na neki točki življenja so spoznali, da jim jeza ne pomaga, le bolj grenke jih dela. Zato so se odločili spremeniti pogled in odpustiti. Do prelomnega trenutka so prišli tudi izvajalci terorja, se pokesali za zločine. Režiser Juan Manuel Cotelo poskuša dokazati, da odpustiti in prositi za odpuščanje ni nemogoče, še več, da se življenje po tem koraku razcveti. Največji dar nam preko resničnih zgodb sprave kaže, da odpuščanje postavi konec vsaki vojni. V Španiji, na Irskem, v Franciji, Mehiki, Kolumbiji, Ruandi… konstruktivna moč odpuščanja ne pozna meja.