Ne puščaj sledi

Resnični primer policijskega nasilja iz časa komunistične Poljske postane snov za mračno, napeto dramo, navdihnjeno s političnimi trilerji novega Hollywooda.

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=ztXV1ZiBFUI

Poljska leta 1983. Državo pretrese primer Grzegorza Przemyka, srednješolca, ki ga do smrti pretepejo miličniki. Njegov prijatelj Jurek, edina priča dogodka, čez noč postane državni sovražnik številka ena.

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga

kritike
»Da bi uživali v filmu, nam ni treba poznati akterjev; nikoli se ne spremeni v zgodovinsko lekcijo. V najboljših trenutkih se v njem razplamti bes, ki v spomin prikliče Z Coste Gavrasa, še en krik jeze in srdit potop v mračno zgodovino neke dežele. /…/ Podobno kot Gillo Pontecorvo v Alžirski bitki (La battaglia di Algeri) tudi Matuszyński ohranja zorni kot nad dogajanjem, njegova odločenost, da ne izpusti nobene podrobnosti, pa je občudovanja vredna. /…/ V zgodbi, ki daje prednost pogovorom pred akcijo, dolgi posnetki iz roke /…/ navdajo dogajanje z vročičnim vznemirjenjem, medtem ko 16-milimetrska paleta skupaj s pikolovsko scenografijo /…/ daje poljskemu kraju iz zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja verodostojnost in živost. Čeprav je film vezan na časovno in geografsko specifično tragedijo, je zanos, s katerim prekipeva, univerzalen, njegov poziv k pravičnosti pa vedno aktualen. Prepričan sem, da nisem bil edini, ki je ob zaključni špici mislil na Georgea Floyda.«
– Leonardo Goi, Notebook

»Čeprav je drugi celovečerec Jana P. Matuszyńskega umeščen na Poljsko v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je namenoma skop z zgodovinskim kontekstom in namesto tega poudarja univerzalnost svojih tem: državno nasilje, prikrivanje, neusmiljeno iskanje grešnih kozlov in usodne družinske dileme. /…/ Matuszyński kljub relativni neizkušenosti /…/ spretno izpelje obsežnejše prizore in mojstrsko obvlada mehaniko suspenza: zaplet z Jurekom Popielom je kot iz Hitchcockovega scenarija o ‘napačnem človeku’. /…/ Strastna, tragično aktualna politična drama.«
– Michael Brooke, Sight & Sound