Odpuščanje

V albanskem visokogorju je v trpkem sporu med družinama ubito osemnajstletno dekle. Lokalni škof in vodja nevladne organizacije iz prestolnice skušata prepričati očeta, naj hčerinemu morilcu ne le krščansko odpusti, pač pa se – v skladu s starodavnim albanskim zakonikom Kanonom – z njim tudi spravi.

Celovečerni prvenec slovenske režiserke Marije Zidar, postavljen v sodobno Albanijo, je pronicljiv in pretresljiv prikaz patriarhalne družbe, ujete med napol pozabljeno preteklost in negotovo sedanjost. Dobitnik vesne za najboljši dokumentarec.

!!OBVESTILO!!
Nežnejši spol je v marcu deležen cenejše vstopnice za ogled filmov.

kritike
»Marija Zidar /…/ nam na stežaj odpre vrata v družinsko sago in z večplastnim pogledom odstre tudi mehanizme patriarhata. /…/ V tem filmskem doktoratu, mojstrsko posnetem in zmontiranem, sočutno in hkrati objektivno zajame vso kompleksnost lokalne in intimne zgodbe ter jo prek razmisleka o višjih etičnih vrednotah vpne v veliko širši kontekst.«
– Tina Lešničar, Delo

»/…/ intenzivno, bogato in katarzično filmsko doživetje /…/. Resna, poglobljena, pretresljiva in pronicljiva filmska študija skozi mikrokozmos intimne družinske tragedije gledalca posrka v srž problematike globalnih konfliktov.«
– Ana Šturm, Ekran

»Film se morda zdi kot nenavaden debi za slovensko režiserko, a kmalu se izkaže, da gresta ustvarjalka in tema pravzaprav odlično skupaj. /…/ Čeprav Gëzim reče Gjinu: ‘Tu ne gre za ego, Bog je tisti, ki mora odpustiti,’ gre v resnici prav za ego. Kanon je zakon, ki ščiti človekov ponos, pri čemer človek lahko pomeni le moškega: Sveto pismo govori o odpuščanju, civilne zakone pa v teh krajih dojemajo kot nekaj, kar je vsiljeno od zunaj. Toda na koncu je ženska tista, ki dejansko odloči o izidu pogajanj med vsemi tistimi domišljavimi starešinami in patriarhi – v prizoru, ki je presenetljiv, ganljiv in nadvse zadovoljujoč.«
– Vladan Petković, Cineuropa

»Celovečerni dokumentarni prvenec slovenske režiserke Marije Zidar je še posebej aktualen v času po sojenju za umor Georgea Floyda. Na prvi pogled se zdi, da ulice Minneapolisa in gore severne Albanije ter državljanske pravice v ZDA in balkansko krvno maščevanje nimajo nič skupnega, toda film razkrije tesno povezavo: izjemno težko, čustveno nabito in včasih politično pot do sprave. /…/ Skrbno opazovan, niansiran in – glede na to, da bi naslov lahko vključeval vprašaj – zelo napet film.«
– Demetrios Matheou, Screen Daily