Osem gorà

»V središču sveta je zelo visoka gora po imenu Sumeru, okrog nje pa osem gorà in osem voda. Se je več naučil tisti, ki je obšel osem gorà, ali tisti, ki se je vzpel na vrh gore Sumeru?«

Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom pozabljene gorske vasice. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, skačeta v kristalna jezera in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže …

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=Gp575DSrXzE

Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen (Alabama Monroe, Lepi fant) in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu.

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

kritike
»Bogat, lep in neizrekljivo žalosten film. /…/ Belgijska filmarja /…/ sta ustvarila nadvse inteligentno meditacijo o naši sposobnosti za ljubezen ter o tem, kako jo oblikujejo naključne in nespremenljive izkušnje iz otroštva, pa tudi naše razmerje s pokrajino. /…/ To je film z zrakom v pljučih in ljubeznijo v srcu. Film, ki si vzame prostor in čas za predajanje lepoti in temu, kaj pomeni biti človek. /…/ Poln skrivnosti in strasti se vzpenja na gorske vrhove in nas nagradi z nasprotjem vrtoglavice: z nekakšno povzdignjenostjo.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»To je eden redkih filmov, ki razume, kako vpeti smo v fizične in psihološke prostore otroštva; kako nas lahko družine in tradicije, s katerimi so nas vzgajali, hkrati navdihujejo in omejujejo. Predvsem pa s skoraj otipljivo telesnostjo oživlja redko videni svet ter nas hkrati opominja, da je življenje ob delu z rokami – molža krave, gradnja hiše, vzpon na goro – za nekatere le romantični ideal, za druge pa neizprosna resničnost.«
– Justin Chang, Los Angeles Times

»Film je romanesken v najboljšem pomenu besede. V svet svojih likov – tako človeških kot alpskih – nas potopi na tisti sugestivno globoki ravni, ki jo običajno lahko doseže le književnost. Hkrati pa živi in diha na čudovito filmski način, pri čemer je vsak od osupljivih posnetkov Rubena Impensa v akademijskem formatu vreden tisoč besed. Morda je bil ta klasični bildungsroman pri prenosu s papirja na platno res okrnjen, a zdi se, da je bilo v smislu širine, dometa in čustev le malo izgubljenega v prevodu. /…/ Film je kot gora: od daleč veličasten in miren, od blizu pa prepreden z razpokami in norostmi prijateljstva, ki oba moška stane veliko, vendar jima da še mnogo več.«
– Jessica Kiang, Variety

»Film se s svojim dolgoletnim plesom med glavnima junakoma razvije v nežen ep, enako dovršen v minimalističnem pristopu k intimnosti kot v grandioznem prikazu naravnih pokrajin; potopitvena vizualna izkušnja, ki ji ni treba žrtvovati razvojnih lokov svojih likov, da bi ustvarila vznemirljivo kontemplacijo. Felix Van Groeningen in Charlotte Vandermeersch se prepustita valovanju življenja ter ustvarita prevzemajočo elegijo prijateljstvu, ki se napaja v redkosti hipne brezčasnosti – in ko se moramo od obeh glavnih junakov nazadnje posloviti, je to prav tako boleče, kot bi se poslavljali od starih prijateljev.«
– Rafa Sales Ross, Little White Lies

»Osem gora kot meditativen film nudi vpogled v prijateljsko bližino, kakršne ljudje ne doživijo pogosto in zato deluje najbolje, ko spremljamo glavna lika v njunem večinoma redkobesednem sobivanju, ki ga dopolnjujejo izjemne podobe obdajajoče narave. Vizualno namreč film uspe ujeti trenutke, ki podkrepijo vzdušje filmske pripovedi, ne da bi se zanašal na klišejska upodabljanja lepot narave.«
– Petra Meterc, Radio Slovenija

»Ko se v gorah spomladi stali sneg, se prikaže vse, kar je umrlo. Kdor je izgubil prijatelja, ga zlahka najde – samo pogledati mora, kje ždijo in kljuvajo ujede. Obstajajo gore, na katere se ne moreš več vrniti. Film Osem gora, posnet po romanu Paola Cognettija, je zgodba o takšni gori – in takšnem prijatelju. /…/ Film se zato nenehno diskretno giblje po robu vprašanja: ali se lahko prijatelja tako romantično zbližata in ostaneta prijatelja? Tu se kakopak spomnimo, kako sta se Harry in Sally v romantični komediji Ko je Harry srečal Sally bala, da jima bo seks pokvaril prijateljstvo. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina