Vrhunec

Leto 1996. Skupina mladih plesalcev se v zapuščeni šoli pripravlja na nastop. Po zadnji vaji se zberejo na zabavi, ki pa se obrne na glavo, ko odkrijejo, da je sangriji nekdo primešal halucinogeno drogo …

Sovražili ste Sam proti vsem, prezirali Nepovratno, zaničevali V praznino, preklinjali Ljubezen … zdaj pa poskusite Vrhunec! Ekstatično, hipnotično in srh vzbujajočo zgodbo o zabavi, ki se sprevrže v delirično nočno moro.

Kritike
»To je provokativno in pogosto briljantno delo – komorna drama, ki vzame tradicionalne prvine plesnega filma ter jih potisne do norih skrajnosti. Režiserja, ki je danes sredi petdesetih, so tako rekoč od prvega dne kariere označevali za ‘porednega dečka’ francoskega filma. Z Vrhuncem je ustvaril svoj najbolj energičen in izviren film doslej.«
– Geoffrey Macnab, The Independent

»Osupla sem spoznala, da me je film pravzaprav … ganil. Vrhunec je pravi mali čudež – in če se je Noé omehčal (v svojih mejah, seveda), bi bila lahko to pravzaprav zelo dobra novica za filmsko umetnost.«
– Emily Yoshida, Vulture

»/…/ režiserjeva tehnična podkovanost, nagajivo neokusen humor in želja po šokiranju se združijo v najbolj osvobajajoč in fizičen film njegove kariere. /…/ Noéjeva dela so vedno imela pridih nihilizma in enako velja za pričujoči film. /…/ Razlika pa je v tem, da Vrhunec kljub apokaliptični naravnanosti pogosto briše meje med užitkom in bolečino, prvenstvo čutnih vtisov pa poudari do takšne mere, da izgine vsaka sled moraliziranja. Ne zanima ga toliko preteklost kot evokacija intenzivnega sedaj.«
– Lawrence Garcia, Cinema Scope

»Najnovejši film Gasparja Noéja je tipično izzivalen koktajl glasbe in groze; opojna mešanica kontorcijskih, krump in waack čudaštev, ki trešči na gledalca kot vedro krvi iz Carrie.«
– Mark Kermode, The Observer