Vsi mi tujci

Adam je melanholični scenarist, ki živi v skoraj prazni stolpnici na obrobju Londona. Neke noči po naključju spozna Harryja, še enega osamljenega prebivalca stavbe. Medtem ko se med moškima razvija strastno razmerje, Adama vse bolj vleče v predmestje, kjer je odraščal. V hiši, kjer je vse videti kot nekoč, ga pričakata starša, ki sta umrla pred tridesetimi leti …

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=Sowh7ZoLdDM

Film Andrewa Haigha (45 let) je nostalgična, sanjava zgodba o izgubi, osamljenosti in moči ljubezni.

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

kritike
»Brezčasna, presunljiva oda moči ljubezni. /…/ Haigh, čigar pristop ‘manj je več’ še nikoli ni bil tako učinkovit, poskrbi, da v kadru vedno ostane dovolj prostora za našo lastno bolečino – kakršnokoli obliko že zavzema. /…/ Najbolj uničujoči trenutki tega grenko-sladkega filma najdejo nekaj transcendentnega v preprostem dejstvu, da nihče od nas nikoli ne bo zares sam, dokler nam bodo družbo delali naši duhovi.«
– David Ehrlich, IndieWire

»Haighev film /…/ je globoko ganljivo, nadnaravno raziskovanje dolgotrajnih posledic izgube in strukturne homofobije.«
– Ben Walters, Sight & Sound

»To je zgodba o duhovih, gejevska romanca in najboljši film leta. /…/ Vsi mi tujci Andrewa Haigha bolj kot katerikoli drug film, ki se ga lahko spomnim, ujame srhljivo, begajočo in skoraj sveto izkušnjo, ko v sanjah srečamo ljubljenega pokojnika. /…/ Dvorano zapustimo razmišljujoč o minljivosti življenja, a tudi o tem, kako nekateri trenutki – tako kot nekateri filmi – ostanejo z nami za vedno.«
– Justin Chang, Los Angeles Times

»Skrivnostni, prelepi in čustveni film Andrewa Haigha je nadnaravna romanca o osamljenosti in ljubezni. /…/ Kako izjemne vloge odigrajo vsi štirje! In kakšen slog Haigh vnese v film, ko zgodbo o romantičnem razmerju spoji s temo medgeneracijskih odnosov iz svojih prejšnjih del Weekend in 45 let!«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Tankočutno napisani pogovori sodijo med najbolj pristne in srce parajoče v Haighevi karieri. Režiserju omogočijo, da pojasni zapleten družbeni položaj gejev, katerih vsakodnevni občutki odtujenosti se morda ne ujemajo s splošno razširjeno predstavo o sprejetosti in asimilaciji.«
– Michael Koresky, Reverse Shot

»Žalost je čudna reč; zažre se v naše organe in mišice ter trajno spremeni način, kako ljubimo, kako vidimo sami sebe in kako osmišljamo svojo identiteto. Haigh to razkriva z grenko-sladkim poudarkom na moči ljubezni in njeni sposobnosti, da preseže celo smrt samo. Film Vsi mi tujci vam bo strl srce – vendar vam ga prav tako lahko tudi zaceli.«
– Maureen Lee Lenker, Entertainment Weekly