Art kino Odeon Art kino Odeon


Zločinski um

Criminal, 2016, ZDA


Režija: Ariel Vromen
Jezik: angleški

Igrajo: Ryan Reynolds, Gal Gadot, Alice Eve, Gary Oldman, Kevin Costner, Scott Adkins, Tommy Lee Jones, Michael Pitt

akcijska drama, 1h54min

4.5.2016 ob 21.00
5.5.2016 ob 19.00
7.5.2016 ob 18.30
10.5.2016 ob 19.00
11.5.2016 ob 19.00


Kaj se zgodi, če se edino upanje Cie, da ustavi teroristične grožnje o napadu na jedrsko orožje, skriva v najtemnejših in nepredvidljivih kotičkih poškodovanega uma zločinca? Svež, provokativen pristop k vohunski akcijski srhljivki v režiji Ariela Vromna se spušča v skrivnostni svet spomina in identitete – in v neogibno prihodnost upravljanja z našim umom prek genov – pri tem pa morilca iz celice smrti proti njegovi želji spusti v zavest predanega agenta Cie in v zagrizeno borbo s časom.

Agent Cie Bill Pope (Ryan Reynolds) tragično premine sredi pomembne in skrajno tajne naloge. Zasledoval je sijajnega hekerja, znanega pod imenom »Nizozemec« (Michael Pitt), ki je med brskanjem po temačnem spletu, v katerem zakoni ne veljajo, odkril, kako prevzeti nadzor nad celotnim jedrskim arzenalom ameriške vojske.

Ko Pope umre, so z njim izgubljeni tudi vsi podatki, ki jih je bil odkril glede Nizozemca in glede tega, kje se nahaja. Mrtveci ne pripovedujejo zgodb. Ali pač? Kot pravi Kevin Costner, so »mrtveci nekoč v grobove odšli s svojimi skrivnostni, a odkar smo sposobni odkleniti notranje procese možganov in je znanost vse bolj napredna, bomo morda kmalu zmogli spomine z ene osebe prenesti na drugo – možne posledice pa so brezmejne.«

Prav zato vztrajni šef londonske veje Cie Quaker Wells (Gary Oldman) poskrbi za nikoli doslej izpeljani medicinski poseg – poskusno operacijo, s katero naj bi Popov DNK presadili naravnost v možganske sinapse nekoga drugega. Najame možganskega kirurga dr. Franksa (Tommy Lee Jones), posebneža, ki najde možakarja, ki utegne uspešno absorbirati Popove spomine: izdajalsko nezanesljivega zapornika iz celice smrti Jerica (Costner). Ta je zaradi poškodbe možganov iz otroštva sicer nepredvidljiv, a idealen kandidat za poseg. Ker nima empatije ne čustev, bi utegnil biti nekakšen nepopisan list za Popove spomine.

Sprva se zdi, da je operacija spodletela. Wells z agentoma Cie Estebanom Ruizo (Amaury Nolasco) in Marto Lynch (Alice Eve) z Jericom ne pride nikamor. Toda zapornik, ki se ne zaveda povsem, kaj se mu je zgodilo, v strahu za lastno življenje pobegne. Na begu po Londonu začne podoživljati spomine, ki več kot očitno niso njegovi – spomini, ki ga pripeljejo v obremenjujoče čustveni svet družine, ljubezni in odgovornosti; svet, kakršnega poprej ni poznal.

Preganjajo ga spomini, pa ne ve, kaj naj z njimi, in kot magnet ga vleče v Popov nekdanji dom, k njegovi vdovi Jill (Gil Gadot) in njunemu otroku… Cia mu je tesno za petami, in ko kruti anarhist Heimdahl (Jordi Molla) ugrabi Popovo družino, da bi tako prvi našel Nizozemca in se polastil ameriškega jedrskega orožja, Jerico povsem podleže nagonu, da jih mora rešiti.

Toda ura teče. Jerico je od dr. Franksa izvedel, da so učinki možganske operacije zgolj začasni. Kmalu bodo Popovi najgloblji spomini začeli bledeti in Jerico bo ob sredstvo, ki je zdaj edina rešitev za prihodnost civiliziranega sveta in Jerica samega.

Jerico se v skrivnem svetu mednarodnih vohunov, iznajdljivih hekerjev in mogočnih tiranov v Londonu – v svetu, ki ga nikdar ni poznal – znajde z nerazložljivo iznajdljivostjo; da je učinkovito prikazal ta svet, zastavljen v scenariju Douglasa Cooka in Davida Weisberga, je Vromen sodeloval z direktorjem fotografije Dano Gonzalesom, scenografom Jonom Hensonom in kostumografinjo Jill Taylor. Film so producirali J.C. Spink, Jake Weiner, Matt O’Toole, Mark Gill in Christa Campbell.

Režiser Ariel Vromen je v akcije polni zasnovi Zločinskega uma videl priložnost, da ustvari nekakšen hibrid: mešanico psihološkega spopada, ob katerem si gledalci grizejo nohte, neverjetnih znanstvenofantastičnih preobratov in klasično vohunske igro mačke z mišjo. Pritegnila ga je osrednja in znanstveno provokativna zamisel o prenosu spomina, pri katerem popolni tujec v sebi odklene najbolj intimne in osebne občutke, upe in prebliske iz preteklosti. Izguba spomina že dolgo polni vsebine srhljivk, tokrat pa je pristop iz ravno nasprotne smeri.

»Jerico, naš osrednji junak,« pravi Vromen, »na začetku nima nobenih občutkov in ne pozna čustev, potem pa se znajde na neverjetnem potovanju. Dobi spomine nekoga drugega in odzvati se mora na povsem drugo, drugačno življenje.«

Zaradi mešanice visoko napete akcije in psihološke napetosti, ki spremlja popotovanje posameznika v spoznavanju, ali je morilec ali rešitelj, je to »mogočna srhljivka. Imamo obsežne akcije, veliko spopadov in razburljivih prizorov,« nadaljuje režiser. »Vseeno pa menim, da današnje občinstvo išče nekaj več kot zgolj navdušujoče eksplozije in avtomobilske nesreče. Mislim, da je Jericovo spreminjanje v drugačno osebo enako razburljivo kot nenehna akcija.«

Futuristična, a vseeno v znanosti zasidrana zasnova filma je plod izčrpnega raziskovanja scenaristov Douga Cooka in Davida Weisberga; odkrila sta znanstvenike, ki že raziskujejo zgodnje faze operacije, kakršna doleti Jerica v filmu. Znanstveniki so namreč že uspeli prenesti gene v možganske nevrone živali in začeli zarisovati pregledne skice nevronov možganov vsakega posameznika, stopenj izrazov genov in elektrokemičnih signalov, kar nakazuje na neizogibno prihodnost upravljanja z možgani…