Bling Ring

Film, posnet po članku v reviji Vanity Fair, pripoveduje o skupini s slavo obsedenih najstnikov, ki je vdirala v domove zvezdnikov v Los Angelesu in iz njih odnašala na kupe dizajnerskih oblačil in drugih luksuznih predmetov. Med žrtvami so se znašli tudi Paris Hilton, Orlando Bloom in Rachel Bilson, druščina pa je v medijih postala znana pod imenom ‘Bling Ring’. Film oskarjevke Sofie Coppola je odprl letošnjo sekcijo Posebni pogled v Cannesu.

V svetu Los Angelesa, obsedenem z slavo, nas tolpa najstnikov popelje na vznemirljivo in nelagodno serijo zločinskih podvigov po hollywoodskih gričih. Film sloni na resničnih dogodkih: skupina, obsedena z bleščavim življenjem, je svoje slavne žrtve zasledovala na svetovnem spletu in iz njihovih domov pokradla za več kot 3 milijone dolarjev luksuznih predmetov. Med žrtvami so bili Paris Hilton, Orlando Bloom in Rachel Bilson, in tolpe se je v medijih oprijel vzdevek Bling Ring.

Z oskarjem nagrajena filmska ustvarjalka Sofia Coppola nas popelje v svet najstnikov, v katerem njihovo mladostno naivnost in navdušenje še podžigata dandanašnji kult slavnih oseb in obsedenost z luksuznimi znamkami. Člani tolpe Bling Ring nam predstavijo skušnjave, kakršnim bi se težko uprl kateri koli najstnik. In to, kat se začne kot mladostna zabava, uide z vajeti in razkrije trezen pogled na sodobno kulturo.

Igrajo Emma Watson, Leslie Mann, Taissa Farmiga, Claire Julien, Israel Broussard, Katie Chang, Georgia Rock, Gavin Rossdale in Paris Hilton (ki »igra« sebe) pod režijsko taktirko Sofie Coppole, ki je spisala scenarij in film z Youreejem Henleyjem tudi producirala. Izvršni producenti so bili Michael Zakin, Francis Ford Coppola, Fred Roos, Paul Rassam, Emilio Diez Barroso in Darlene Caamano Loquet. Sodelovali so še kostumografka Stacy Battat, scenografka Anne Ross, montažerka Sarah Flack in snemalec Harris Savides.

Sofia Coppola je sicer slišala za zloglasno tolpo Bling Ring; a šele ko je prebrala članek pod naslovom Osumljenci so nosili Louboutinove čevlje, ki ga je za Vanity Fair napisala Nancy Jo Sales, je pomislila, da bi o zločinskih podvigih in mulariji, ki jih je bila zagrešila, posnela film. Dobila se je s Salesovo in odkrila, da ima ta na zalogi še kopico zgodb, ki niso našle mesta v članku, in se lotila pisanja scenarija.

Izkazalo se je, da je bilo za Coppolo pri tem filmu preliti to sodobno resnično zgodbo v scenarij silen izziv: »Gradiva je neverjetno veliko, in jaz sem se lotila fiktivne inačice. Raziskati vse to, krajšati gradivo in najti način, da se gledalci z liki – ki morajo biti simpatični – lahko poistovetijo, je bilo neverjetno naporno,« pravi režiserka. »Ko sem se lotila dela, mi je Nancy Jo dala svoje zapiske intervjujev z resničnimi najstniki. Sploh nisem mogla verjeti, kaj vse so izustili; nekateri navedki so razgaljali tako njih in njihove cilje kot tudi našo celotno kulturo. Nato sem svoji domišljiji dala proste roke. Ob poslušanju njihovih zgodb sem dobivala zamisli, in nekaj sem jih vzela iz lastnih izkušenj iz otroštva – ne povsem posredno, temveč tisto, kar se spominjam iz časa, ko sem bila njihovih let. Predstavljala sem si, kako bi bilo v njihovih čevljih. Like sem začela oblikovati na podlagi resnične zgodbe, a sem iz tega – in na podlagi tega – razvila lastne like, podkrepljene z značilnostmi ljudi, ki jih poznam.«