Art kino Odeon Art kino Odeon

Knjiga slik

Le livre d'image, 2018, Švica, Francija


Režija: Jean-Luc Godard
Jezik: francoski



eksperimentalni, 1h35min

05.04.2019 ob 19.00
06.04.2019 ob 19.00
07.04.2019 ob 21.00


»Vse se je začelo z razmišljanjem o petih prstih. Rekel sem si: naredili bomo film, v katerem bo pet prstov in tisto, česar del so – roka. /…/ Prvi prst so predelave, kopije; drugi prst je vojna, našel sem namreč staro francosko besedilo Soirées de Saint-Pétersbourg [Joseph de Maistre, 1821, op. ur.]; tretji prst je Rilkejev verz (’tisto cvetje med tiri, v zmedenem vetru potovanj’); četrti prst je Montesquieujeva knjiga De l’esprit des lois; peti prst je Centralna regija, film Michaela Snowa. /…/ In potem sem se domislil, da je centralna regija pravzaprav ljubezen med moškim in žensko iz Dovženkove Zemlje. /…/ Bolj kot karkoli drugega me zanimajo dejstva. In pri dejstvih ni zanimivo le, kaj se dogaja, ampak tudi, kaj se ne dogaja. Oboje je treba povezati. Veliko se govori o tem, kaj se dogaja, zelo malo pa o tem, kaj se ne dogaja. In to vodi v katastrofo. /…/ Filmi ne bi smeli kazati samo tistega, kar se dogaja, ker to lahko vsak dan vidimo na Facebooku; morali bi kazati tisto, kar se ne dogaja, tisto, česar na Facebooku nikoli ne vidimo.«
– Jean-Luc Godard

Kritike

»Natančno petdeset let po tistem, ko je maja leta 1968 poskrbel za prekinitev [canskega] festivala, se Godard vrača s še eno nonšalantno provokacijo. Iz enciklopedične zbirke filmskih odlomkov, reportaž in viralnih posnetkov je ustvaril spoj mračne lepote in brutalnih rezov v esejističnem duhu njegovega magnum opusa Zgodovine filma (1989–99). Knjiga slik /…/ je med drugim meditacija o nasilju reprezentacije, o nujnosti in nemožnosti zgoščevanja izkušenj v besede in podobe.«
– Denis Lim, Artforum

»Ko filmsko zgodovino osredotoči na drugo svetovno vojno, holokavst, atomsko bombo in hladno vojno, Godard ustvari alternativno zgodovino, ki grehe filmske umetnosti poveže s političnimi. Spotoma obudi tudi lastno umetniško pot in si zamišlja – celo med evociranjem lastne krhkosti – velikanske spremembe tako v filmu kot v širši družbi.«
– Richard Brody, The New Yorker

»/…/ prekipevajoč rekviem za svet, obseden z uničenjem – drugega, samega sebe, planeta.«
– James Quandt, The Globe and Mail