Art kino Odeon Art kino Odeon



Kratki stiki

Short Circuits, 2006, Slovenija


Režija: Janez Lapajne
Jezik: slovenski

Igrajo: Tjaša Železnik, Grega Zorc, Jernej Šugman, Sebastijan Cavazza, Boris Cavazza, Maša Derganc, Primož Ekart

drama, 1h45min

4.10.2016 ob 20.00 SLOVENSKA RETROSPEKTIVA


Absolutni zmagovalec 9. festivala slovenskega filma 2006

Režiser in scenarist Janez Lapajne, ki nas je začaral že s filmom Šelestenje, tokrat preplete tri zgodbe: v prvi se zdravnica naveže na tetraplegika, ker verjame, da je odgovorna za njegovo stanje, v drugi smrt dečka poveže njegovega očeta in prodajalko na bencinski postaji, v tretji pa se zapuščeni dojenček znajde med klošarko in voznikom mestnega avtobusa. Film je nesporni zmagovalec festivala slovenskega filma 2006, na katerem je dobil kar osem glavnih nagrad.

Zanimivosti

Celotna igralska zasedba Kratkih stikov in večina filmske ekipe je delala brezplačno. Produkcijska hiša je zaprosila za sredstva Filmskega sklada šele, ko je bil film že zmontiran in je bil že sredi zvokovne obdelave filma. Kljub temu se film po izgledu in produkcijski zahtevnosti brez težav lahko primerja s tistimi celovečernimi produkcijami, ki so od države prejele bistveno več sredstev – tudi več kot desetkrat več od Kratkih stikov.

Tjaša Železnik v filmu igra tri vloge. Z Lapajnetom je sodelovala že večkrat, prvič davnega leta 1997 pri njegovi diplomski televizijski igri Ketna za Princa, kmalu istega leta pa je zaigrala še v njegovem diplomskem filmu Črepinjice. V sezoni 2003/04 je v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kjer je zaposlena, odigrala glavno vlogo v slovenski praizvedbi predstave Davida Auburna Dokaz, za katero je prejela Severjevo nagrado za leto 2004. Predstavo je režiral Janez Lapajne, ki je poskrbel tudi za režijo najuspešnejše podelitve viktorjev doslej – s Tjašo Železnik in Juretom Zrnecem.

Boris Cavazza, ki je bil Lapajnetov profesor za filmsko igro na ljubljanski Akademiji, se je v času, ko so že potekale vaje, za nastop v filmu ponudil sam. Režiser je nato za izhodišče njegove vloge uporabil motive iz črtice Žarka Petana Čevlji.

Maša Derganc je zvezda stalnica v Lapajnetovih zasedbah. Z njim je sodelovala že na Akademiji, tako kot Železnikova je nastopila v Ketni za princa in v Črepinjicah, V tem filmu, ki je prejel Grand Prix v poljskem Krakovu, je odigrala tri vloge. Izkazala se je tudi z vlogo Ane je Lapajnetovem prvem celovečernem filmu Šelestenje (2002).

Tudi Mojca Funkl je že večkrat sodelovala z režiserjem Janezom Lapajnetom. Igrala je Lučko v njegovi prvi gledališki predstavi Spogledljivosti (6. primorski festival – Koper, 1999). Za vlogo Helene Charles v drami Johna Osborna Ozri se v gnevu (Mestno gledališče ljubljansko, sezona 2004/05), ki jo je prav tako režiral Janez Lapajne, pa je prejela Dnevnikovo nagrado za najbolši dosežek na odru MGL-ja v sezoni 2004/05.

V filmu je eno od vlog odigral mednarodno najuspešnejši slovenski gledališki režiser Vito Taufer. Z Lapajnetom sta prvič sodelovala leta 2003. Takrat je Lapajne zrežiral televizijsko priredbo Tauferjeve odrske postavitve Pinterjeve Zabave za rojstni dan (Prešernovo gledališče Kranj, sezona 2002/03), Kasneje istega leta je ta predstava zmagala na Borštnikovem srečanju. Lapajne je poskrbel tudi za video v Tauferjevi postavitvi Gombrowiczeve Ivone, princese Burgundije (Prešernovo gledališče Kranj, sezona 2003/04).

Skladatelj Uroš Rakovec je opremil oba Lapajnetova celovečerna filma in vse njegove gledališke predstave ter mnoge druge projekte. Izvirno Rakovčevo filmsko glasbo izvajajo Rožmarinke. V vsaki od treh glavnih zgodb, ki sestavljajo film, prevladuje drugačen godalni inštrument – violina, viola ali čelo. Glasbena tema v drugačni izvedbi se pojavi tudi v Nežinih (Tjaša Železnik) slušalkah in zazvoni na mobilnem telefonu, ki ga uporablja Mitja (Sebastijan Cavazza).

Somontažer Rok Biček je bil v času nastajanja filma študent prvega letnika filmske režije na ljubljanski Akademiji. Že za to svoje krstno sodelovanje pri celovečernem projektu je prejel nagrado vesna na nacionalnem filmskem festivalu. Bil je udeleženec večih Lapajnetovih delavnic, tudi njegove PoEtike – akademije za raziskovanje umetnosti filmske režije.

Kratki stiki so prvi slovenski film posnet v HD tehniki (high-definition). Direktor fotografije Matej Križnik in Urban Vučer, ki je poskrbel za barvno korekcijo ter posebne učinke, sta filmsko kopijo pripravila skupaj s tehnično ekipo na dunajskem podjetju Listo, ki je lani enako delo opravila pri filmu Skrito (Caché) režiserja Michaela Hanekeja. Križnik je stal za kamero že pri Lapajnetovem Šelestenju, nedavno pa je zaključil s snemanjem celovečernega prvenca Vita Tauferja pod naslovom To ti je lajf.

Janez Lapajne je film spet zrežiral brez snemalne knjige. Poleg režije se, tako kot pri prvencu Šelestenje, podpisuje še pod scenarij, scenografijo, montažo in znova skupaj z Aiken Veroniko Prosenc tudi pod produkcijo. Končni vrstni red filmskega dogajanja je nastal šele v montaži, kjer je Lapajne sodeloval z Rokom Bičkom, ki je bil v času produkcije Kratkih stikov še študent prvega letnika režije na ljubljanski Akademiji. Pred sprejemom na AGRFT pa je bil med vidnejšimi slušatelji Lapajnetovih delavnic na novomeškem festivalu Sniff in na PoEtiki 2004, ki se je v obliki jesenske akademije pod Lapajnetovim mentorstvom odvila na ljubljanskem Liffu.

Izhodiščne dialoge za kasnejši scenarij so na improvizacijah skupaj z režiserjem in asistentko režije izoblikovali vsi sodelujoči igralci, vendar improvizacije niso trajale toliko časa kot pri Lapajnetovem prvencu Šelestenje, kjer so vsi igralci sodelovali pri celotni vsebini. Tokrat je vsak igralec sodeloval le pri svojih prizorih, pred snemanjem pa je dobil le dele scenarija s svojo vlogo.

Grega Zorc, ki v filmu igra Bojana, voznika mestnega avtobusa, je za potrebe snemanja v pičlih dveh mesecih opravil izpita za tovornjak in avtobus. Med igralci v Kratkih stikih je poleg Maše Derganc edini, ki je nastopil že v Šelestenju. Za vlogo Primoža v tem filmu je na 5. festivalu slovenskega filma v Portorožu 2002 prejel vesno za najboljšega igralca in nagrado revije Stop.

Jerneju Šugmanu, ki v filmu govori tudi portugalsko, je pri izgovorjavi pomagala Blažka Müller Pograjc, ki je tudi prevedla del govora v portugalščino.

Sebastijan Cavazza se je za vlogo tetraplegika Mitje naučil upravljati sodoben invalidski voziček zgolj s pomočjo brade. Cavazza je igral že v Lapajnetovem diplomskem filmu Črepinjice, v letih 1999 in 2000 pa sta sodelovala pri igrani radisjki humoristični oddaji Val 2002 na Radiu Slovenija.

9 nagrad na 9. festivalu slovenskega filma

Portorož/Piran, od 14. do 17. septembra 2006

VESNA za NAJBOLJŠI CELOVEČERNI FILM
Triglav Film – Aiken Veronika Prosenc, producentka in Janez Lapajne, režiser/producent
Za bogastvo pripovedi in emocionalno moč likov znotraj filma, ki je kompleksen in obenem univerzalen.

VESNA za NAJBOLJŠO REŽIJO
Janez Lapajne
Za zrelost vodenja in za luciden pogled, s katerim razvija zgodbo.

VESNA za NAJBOLJŠI SCENARIJ
Janez Lapajne
Za premišljenost in spretnost, s katerim je napisana zgodba, ki ima veliko zapletov ter za artikulirano časovno strukturo.

VESNA za NAJBOLJŠO GLAVNO ŽENSKO VLOGO
Tjaša Železnik v treh vlogah – kot Olga, Neža in Ajda
Za njeno prefinjeno interpretacijo treh psihološko in karakterno povsem različnih likov.

VESNA za NAJBOLJŠO STRANSKO MOŠKO VLOGO
Boris Cavazza kot Mitjev oče in Sebastijan Cavazza kot Mitja
Za njuno antologijsko avtentično interpretacijo.

VESNA za NAJBOLJŠO MONTAŽO
Janez Lapajne in Rok Biček
Za preciznost, s katero se v filmu razvijejo različne zgodbe in za notranji ritem posameznih sekvenc.

VESNA za NAJBOLJŠO GLASBO
Uroš Rakovec
Glasba v filmu Kratki stiki občutljivo sledi dramaturgiji filma, na nekaterih mestih pa zraste v zrelo in navdahnjeno glasbeno stvaritev.

VESNA za NAJBOLJŠI ZVOK
Boštjan Kačičnik in Jože Trtnik
Za jasno dramaturško funkcijo zvoka in za visok tehnični nivo.

STOPOV IGRALEC LETA
Jernej Šugman kot Lenart