Art kino Odeon Art kino Odeon

Kri moje ljubezni

Love Lies Bleeding, 2024, Velika Britanija, ZDA


Režija: Rose Glass
Jezik: angleščina

Igrajo: Kristen Stewart, Katy O’Brian, Ed Harris, Jena Malone, Anna Baryshnikov, Dave Franco

drama, 01h44min

18.04.2024 ob 19:00 Premiera
20.04.2024 ob 20:30
21.04.2024 ob 18:30


S steroidi naphana in s krvjo prepojena zgodba o ljubezni in maščevanju. Nasilen, mračno humoren in seksi kvirovski triler z bombastičnim finalom.

Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=N2mjYqnxbCY

Nova Mehika leta 1989. Bodybuilderka Jackie se na poti na tekmovanje v Las Vegasu ustavi v majhnem puščavskem mestu. Tam spozna Lou, zadržano vodjo lokalne telovadnice, in dekleti se v trenutku strastno zaljubita. Toda njuna romanca uide izpod nadzora, ko se Jackie zaplete z Loujino družino: njeno sestro, nasilnim svakom ter očetom, ki trguje z orožjem …

Predprodaja vstopnic: Galerija Alga.

 

kritike
»Kri moje ljubezni je prava filmska molotovka: vroča, umazana, hitra in vnetljiva. /…/ Če želite preproste primerjave, gre za mešanico filmov Thelma in Louise, Odpadniki in Krvavo preprosto, s pridihom Arnolda Schwarzeneggerja, toda lezbično razmerje, ki je dobesedno in metaforično srce filma, postavi Kri moje ljubezni v čisto svojo kategorijo: film je neapologetsko in eksplicitno kvirovski na najbolj osvobajajoč in vznemirljiv možen način.«
– Hannah Strong, Little White Lies

»Protagonistkama se je resnično težko upreti: Lou z njenimi nakopičenimi, prekipevajočimi čustvi ter Jackie, katere moč in samozavest se kmalu sprevržeta v nekaj bolj neobvladljivega in celo malce nadrealističnega. Kako se že glasi tisti /…/ kliše, ki ga uporabljajo v fitnes studiih? ‘Jebi povprečnost, bodi legenda!’«
– Bilge Ebiri, Vulture

»Prav njuna iskriva kemija je gonilna sila Krvi moje ljubezni, izmenično privlačnega in odbijajočega kriminalnega trilerja, ki med drugim prikliče body horror in radosti polnočnih filmov. Rose Glass to kemijo prelije v vrsto resnično vročih seksualnih prizorov, ki več kot dokažejo nujnost takšnih sekvenc v filmih, zasnovanih na pristnih človeških romantičnih razmerjih. /…/ Ko se začnejo Jackiejina predanost, Loujine laži in zločini Louja starejšega križati na vse bolj nepredvidljive načine, se zazdi, da bo scenarij ušel izpod nadzora. Toda reši ga dejstvo, da ne moremo odvrniti pogleda (no, med nekaterimi šokantno grotesknimi in skrajno nasilnimi prizori bomo morda vseeno želeli pogledati stran), pa tudi to, da nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Film Kri moje ljubezni ni podoben ničemur drugemu in že sam obseg njegovih ambicij je dovolj, da vzbuja strahospoštovanje. Morda je najbolj očiten odgovor tudi najboljši: ljubezen je droga. Tako kot film.«
– Kate Erbland, IndieWire

»Kri moje ljubezni po slogu in načinu pripovedovanja prijetno spominja na neo-noir devetdesetih let, a zaradi pripovedne neustrašnosti in vizualne domišljije deluje povsem sveže. /…/ Romantičen, šokanten, zabaven, seksi in predvsem nenehno presenetljiv film, okoli katerega bo po vsej verjetnosti zrasel kult gorečih privržencev.«
– Mark Olsen, Los Angeles Times

»Pravi noir se nikoli ne ozira nazaj, temveč vedno drvi naprej, k novim, svežim različicam poželenja in strahu. Kri moje ljubezni je takšen film. /…/ Čeprav je narejen z močnim občutkom za slog, v njem ni nič retro ali izumetničenega. /…/ Ljubezen med Lou in Jackie temelji na novi ženski moči. Film postaja vse bolj divji in čezmeren, zato se vam bo morda zdelo, da izgublja nadzor, toda Rose Glass odločno drži niti v svojih rokah. Posnela je polnočni noir, ki preseže vsa naša pričakovanja, a pristane na natanko pravem mestu: tam, kjer morajo tudi najpogumnejši poseči po skrajnostih.«
– Owen Gleiberman, Variety

»To je brutalen film o bodybuilderki, uporabnici steroidov, ki je tudi sam na steroidih, pri čemer z vsakim naslednjim preobratom postaja drznejši in bolj filmsko mišičast. /…/ Rose Glass ni posnela običajnega modernega noira. Njen film se ne opira na trope, kot je femme fatale, temveč eksplodira v povsem novo smer, pri tem pa postaja vse bolj nadrealističen in nepredvidljiv, kot kakšen steroidni trip, ki je ušel izpod nadzora.«
– Brian Tallerico, RogerEbert.com