Krotko dekle

Ženska živi sama na obrobju vasice v Rusiji. Nekega dne prejme vrnjen paket, ki ga je pred časom poslala zaprtemu možu. Zbegana se odpravi po odgovor v odročni predel države, kjer stoji zapor. Film, navdihnjen s kratko zgodbo Dostojevskega, nas odpelje v deželo zločina brez kazni, na popotovanje v srce teme …

»Zdi se mi, da se v Rusiji v resnici ni dosti spremenilo, odkar je Dostojevski napisal to zgodbo. /…/ V Besih, enem svojih najbolj preroških romanov, je opisal zelo specifičnega človeka – nemoralnega, zelo zahrbtnega in nepoštenega. Takšni ljudje so se v Rusiji pojavili na prelomu stoletja, se močno razmnožili in v nekem trenutku prevzeli nadzor nad deželo. Dostojevski je opisal ozračje, ki generira te ‘demone’ in spodbuja nepošteno vedenje. Ta pisateljeva ideja me je navdihnila in uporabil sem jo kot izhodiščno točko za film. /…/ Krotko dekle je metafora za deželo, v kateri se ljudje ves čas pustijo zlorabljati. Rusija je polna vseh vrst nasilja. Na eni strani imamo skrajno hipokrizijo, velikanske laži in dvojna merila, popolno omerto …, na drugi strani pa še vedno ne mine dan, ko se ne bi zgodilo kaj resnično strašnega. Zame to ostaja zelo vznemirjujoča enigma. Namesto da bi živeli na miren in prijateljski način, smo na vsaki stopnji življenja prisiljeni ubirati težke, nepoštene in včasih grozljive poti. S tem strašljivim paradoksom se ubadam že od svojega petega leta in ga še vedno ne razumem. /…/ Pogosto imam čuden občutek, da snemam filme za občinstvo, ki je že mrtvo … Kot da bi vedno prišel prepozno, kot da bi moralo biti to storjeno že veliko prej. Vzemimo gulag, ki je nedvomno eden največjih tabujev. Rusi filmov o gulagu skoraj ne delajo. Pa vendar je tam izgubilo življenje na stotine, na tisoče, na milijone ljudi. A to je tabu. Morda ultimativni tabu. Dežela je polna tabujev. /…/ Filozofa Aleksandra Pjatigorskega so nekoč vprašali, ali je filozofija lahko uporabna. Odgovoril je: ‘Sama po sebi ne. A na osebni ravni vas lahko reši.’ Če se poglobimo v to misel, lahko spremenimo svoje vzorce obnašanja in se naučimo odpreti vrata, ki jih nihče več ne bo mogel zapreti. Ko enkrat začneš razmišljati, se je te