Art kino Odeon Art kino Odeon



Moja mama

Mia madre, 2015, Italija, Francija


Režija: Nanni Moretti
Jezik: italijanski

Igrajo: Margherita Buy, John Turturro, Giulia Lazzarini, Nanni Moretti, Beatrice Mancini, Stefano Abbati

drama, 1h47min

5.1.2016 ob 18.30
6.1.2016 ob 18.30
7.1.2016 ob 20.30
9.1.2016 ob 18.30
12.1.2016 ob 18.30
6.5.2016 ob 20.30 FILMSKI TEDEN EVROPE


zgodba
Avtobiografsko navdihnjena pripoved italijanskega mojstra Nannija Morettija, ki dramo spoprijemanja z izgubo nežno rahlja s komičnimi zapleti. Režiserki Margheriti življenje nagaja na vseh frontah: na setu svojega novega filma izgublja živce ob izpadih ameriškega zvezdnika, ki mu je slava nekoliko preveč stopila v glavo, doma pa jo čakata najstniška hči in mati, ki se ji zdravje naglo krha.

kritike
»Moja mama je deloma tudi film o ustvarjanju filmov in o spoznanju, da je kljub kaotični resničnosti in stresnosti tega posla snemanje filma beg pred zunanjo resničnostjo – resnično resničnostjo, ki človeka stisne v kot. /…/ Tu je kanček Fellinijevega Osem in pol in Truffautove Ameriške noči, a vendarle gre za nezgrešljivo morettijevski film: žalosten, smešen in nadvse izpolnjujoč.«
- Peter Bradshaw, The Guardian

»Nanni Moretti nam je dal najboljši, najbolj izstopajoč film tega leta – nežno, nepredvidljivo, drzno, na stalnem menjavanju dramatičnih in komičnih prizorov zasnovano delo, ki celo v najbolj uničujočih situacijah najde trenutke čiste miline.«
- Adrian Martin, Fandor

»Moretti je bil kot igralec vedno podcenjen, tu pa imamo fascinanten portret rahlo zajedljivega, inteligentnega moškega z dobrim uvidom v lastne pomanjkljivosti ter čudovito pridušeno širokosrčnostjo in toplino. Zasnova filma je prefinjena in lepa: kaos filma v filmu, poskus obdržati se v sedlu in postaviti vse stvari na svoje mesto se zlije s strahom, ki ga v človeka zaseje smrt, strahom, da se bo red porušil in svet dokončno snel s tečajev. Moja mama je bistroumen, streznitven, silno zabaven in nepredvidljiv film o žalosti, ki jo prinese izguba ljubljene osebe, o trpkem spoznanju, da smrt ne bo prišla nekoč, ampak prav zdaj, in da je življenje sila krhka reč.«
- Kent Jones, Film Comment

»Smrt tu nima niti kančka tiste šokantnosti, ki jo je imela v Sinovi sobi. Moretti /…/ preprosto opazuje Margherito, kako poskuša po svojih najboljših močeh živeti naprej /…/. In to je eden najmočnejših adutov filma Moja mama: ker ne pretirava z dramatiziranjem, je čustveno in psihološko avtentičen, kar v filmih, ki se ukvarjajo z vprašanji smrti, žalovanja in izgube, vse preredko vidimo.«
- Geoff Andrew, Sight & Sound

»V svojih tišjih, bolj iskrenih trenutkih se film izkaže za globoko ganljivo refleksijo samote. V Moji mami jo najdemo na različnih stopnjah: samota ženske na filmskem setu, kjer mrgoli moških /…/; samota režiserke, katere ideje in pobude se v teku snemanja neizogibno razblinjajo; in, ne nazadnje, eksistencialna samota sprijaznjenja s skorajšnjo izgubo starša in s tem tudi z lastnimi srednjimi leti.«
- Ela Bittencourt, Slant Magazine

»Moja mama je kot prijatelj, ki ga znaš ceniti šele potem, ko že odide domov.«
- Nick James, Sight & Sound