Peta veja oblasti

Prva veja oblasti: duhovščina in politična oblast

Druga veja oblasti: plemstvo in premožna elita

Tretja veja oblasti: običajni ljudje in delavci

Četrta veja oblasti: mediji

Peta veja oblasti: tisti, ki so si zadali cilj, da vse ostale veje postavijo pod drobnogled – označeni kot žvižgači, psi čuvaji, državljani novinarji… in WikiLeaks

Leta 2010 je spletna stran, namenjena zaščiti žvižgačev, izdala vrsto strogo zaupnih ameriških dokumentov, ki je sprožila novo dobo skrajno strogo zaupnih podatkov in eksplozivnih novih razkritij. Napeti triler po resničnih dogodkih Peta veja oblasti orisuje prizadevanja, da razkrije prevare in pokvarjenost oblasti, ki so to malo spletno podjetje iz povojev dvignile v organizacijo, o kateri se v 21. stoletju najbolj razgreto polemizira.

Film svojo zgodbo začne, ko se ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange (Benedict Cumberbatch) poveže s kolegom Danielom Domscheit-Bergom (Daniel Brühl); skupaj postaneta nekakšna psa čuvaja, razkrivajoč privilegirane in vplivne. Ustvarita spletno mesto, kjer lahko žvižgači anonimno razkrivajo strogo zaupne podatke in razsvetljujejo temačne kotičke vladnih skrivnosti in poslovnega kriminala. Kmalu svetu prva prinašata več pomembnih novic kot večina legendarnih medijskih organizacij. A ko se Assange in Berg dokopljeta do najobširnejšega svežnja zaupnih vohunskih dokumentov v zgodovini ZDA, se znajdeta na nasprotnih bregovih: kakšna je cena varovanja skrivnosti v svobodni družbi – in kakšna je cena njihovega razkrinkavanja?

Peto vejo oblasti je po scenariju Josha Singerja na podlagi knjige WikiLeaks Davida Leigha in Luka Hardinga režiral Bill Condon, producirala sta Steve Golin in Michael Sugar. Igrajo še Anthony Mackie, David Thewlis, Alicia Vikander, Peter Capaldi, Carice van Houten, Dan Stevens, Stanley Tucci in Laura Linney.

Sleherna generacija prinese kakšnega upornika, ki preobrazi igro vplivnih in oblasti ter postane nekaj širšega, kot je sam; za nekatere vizionarski simbol upanja; za druge nevaren državni sovražnik. V zgodnjem 21. stoletju je to Julian Assange s svojoim revolucionarnim WikiLeaksom. Organizacija, ki je nastala leta 2006 kot neprofitno podjetje, zavezano objavljanju prej tajnih in morebiti podžigajočih podatkov iz anonimnih virov, je – zagotavljajoč varnost in anonimnost z najbolj sodobno kriptografijo – razbila vzorce zbiranja novic, povozila glavne medije in razkurila vse oblasti.

Nato je Assange sam postal zgodba: ko je WikiLeaks leta 2010 prvi objavil največji sveženj tajnih vladnih dokumentov doslej, je Assange hkrati postal… junak? Lopov? Novinar? Ali pa morda zgolj previden možakar, ki se je znašel pod mednarodnimi žarometi pozornosti?

Assange in WikiLeaks do danes ostajata srčika razgretih razprav glede tega, kje naša družba postavlja mejo med odprtostjo in varnostjo… in kdo odloča, kje ta meja sploh je. Je WikiLeaks s tem, da je razsvetlil sicer nevedne smrtnike o prikritih posegih vlad in korporacij, demokraciji prizadel grozno škodo? Je odprl varnostno zapornico poplavi podatkov, ki utegnejo narode in posameznike pahniti v neslutene nevarnosti? Vsa ta vprašanja si v tem lahkotnem in kalejdoskopskem portretu naše z informacijami obsedene dobe zastavlja režiser Bill Condon, a si pri tem ne domišlja, da v tem trenutku lahko najde odgovore. Namesto tega zgodbo o tem, kako je WikiLeaks iz anonimnega hekerskega gibanja prerasel v svetovno silo, izpelje v napet politični triler; v dramo o prijateljstvu in izdajstvu; v razmišljanje spodbujajoč utrinek sveta, v katerem je lahko elektronsko komuniciranje hkrati osvobajajoče in preteče.