Tabu

Pilar bi rada pomagala ljudem. Odloči se, da bo pomoč ponudila osamljeni sosedi Aurori, ekscentrični osemdesetletnici na antidepresivih, ki redno zapravlja v bližnji igralnici, neprestano govori o svoji odtujeni hčeri, svojo temnopolto pomočnico Santo pa redno obtožuje črne magije. Ko si pred smrtjo Aurora zaželi ponovno srečati moškega po imenu Gian Luca Ventura, izvesta Pilar in Santa njeno neverjetno zgodbo. Ventura, ki je imel z Auroro sklenjen skrivni dogovor, jima namreč postreže z neverjetno, pol stoletja staro pustolovsko zgodbo o ljubezni, zločinu in Afriki.

Beseda režiserja:
»Tabu je film o minevanju časa, o stvareh, ki izginevajo in lahko obstajajo samo kot spomin, domišljijski prividi, podobe – lahko zaživijo v filmu, ki jih vse prikliče in zbere. V filmu nastane velika časovna krivulja, vrnemo se petdeset let nazaj. Potujemo od starosti k mladosti, od moralne krivde do preobilja, od postkolonialne družbe do kolonializma. Gre za film o izumrlih stvareh: umrlih, iztrebljeni družbi, času, ki lahko živi le še v spominu tistih, ki so ga doživeli.« (Miguel Gomes)

festivali in nagrade:
Berlinale 2012 (nagrada FIPRESCI, nagrada Alfreda Bauerja). Las Palmas 2012 (nagrada občinstva). Gent 2012 (najboljši film). Sydney 2012.