Utoya, 22. julija

Prvi igrani film o terorističnem napadu v Oslu in na mladinskem poletnem taboru na otoku Utøya, ki je zahteval sedeminsedemdeset življenj. Film, posnet v realnem času, spremlja osemnajstletno dekle in njene prijatelje, medtem ko se borijo za življenje.

»Doma je bilo veliko razprav o različnih vidikih 22. julija 2011: o tehničnih zadevah, kot je obnova uničene vladne palače v Oslu; o tem, kam postaviti spomenik žrtvam … pa tudi storilec je izkoristil številne priložnosti za pritegnitev medijske pozornosti (s pritožbami čez razmere v zaporu in podobno). Vse to je pozornost preusmerilo od resničnih dogodkov tistega dne. Mislim, da moramo zgodbo vrniti žrtvam. Zato sem hotel film posneti z vidika preživelih in njihovih sorodnikov. /…/ Kako so doživljali napad, je težko opisati z besedami. Upam, da nam bo film pomagal bolje razumeti dogodke in pokazati še več sočutja do tistih, ki so se po naključju znašli v kaosu zločinskega napada /…/. Drugi pomemben vidik je razmah neofašizma v Evropi v zadnjih letih. Zelo pomembno se mi zdi pokazati, da se je ta masaker zgodil in da se lahko ponovi. Ljudi je treba nanj spomniti, da bi se lahko uprli. Kot filmar in umetnik imam nalogo, da ljudi opozarjam na ta problem, ki se tiče tako mene kot vseh nas.«
– Erik Poppe

Vstop prost.