Art kino Odeon Art kino Odeon

Vozi! – Kino Otok Isola Cinema

Drive, 2011, ZDA


Režija: Nicolas Winding Refn
Jezik: Angleški



, 1h40min

09.06.2013 ob 21.40


Skrivnostni, molčeči mladenič (Ryan Gosling) je čez dan mehanik in kaskader, čez noč pa voznik z domala nečloveškimi spretnostmi, ki svoje usluge ponuja kriminalcem. Karakter junaka se v celoti poraja zgolj iz monumentalnega načina, na katerega je film posnet, iz neosmišljenega gona, ki ga peha iz zapleta v zaplet, iz ene prestave v naslednjo. Snov prave mitologije, brezčasnega filma za vsak trenutek.

festivali (izbor)/festivals (selection) Cannes 2011 (nagrada za najboljšo režijo/best directing)

Skrivnostni, molčeči mladenič (Gosling) se čez dan udinja kot mehanik v neki zamazani losangeleški garaži in kot hollywoodski kaskader, čez noč pa kot voznik z domala nečloveškimi spretnostmi svoje usluge ponuja kriminalcem. Idilično, mirno trojno življenje se zaplete, ko se mladenič zaljubi v lepo sosedo (Mulligan) z majhnim otrokom in možem v zaporu.

Številni navdušeni kritiki in gledalci so Vozi! označili za »eno največjih presenečenj leta 2011« in za »tarantinovski film«, vendar namesto postmodernega pastiša, citata in poklona filmu ceste, roparskemu filmu, filmu noir in filmu osemdesetih Refnu dejansko uspe ustvariti nekaj več: vse omenjene reference zlije v unikatno celoto, povsem nov model avtorskega žanrskega filma za novo tisočletje, ki hkrati šokira in zapeljuje s svojo iskreno mešanico surovosti in elegance, eksistencializma in romantike. Vozi! je pošast doktorja Frankensteina, ki jo po koščkih sestavljajo Walter Hill, Monte Hellman, Richard Sarafian, Dennis Hopper, Robert Bresson, Nicholas Ray, Chris Petit, Wim Wenders, Clint Eastwood, Warren Oates in Steve McQueen, vendar je ta pošast brezšivna, shodila pa je v šoli Victorja Ericeja.

Vozi! je bil posnet po istoimenskem romanu Jamesa Sallisa (ta je svoj hipni literarni kult iz leta 2005 lani že nadgradil z nadaljevanjem z nič manj lakoničnim naslovom Vozi!) in na ravni zgodbe, zapleta, deloma tudi na ravni dramaturgije ne prinaša bistvenih novosti. Temeljni presežek, pravzaprav samo jedro tega filma, se skriva v njegovi obliki, v izključnem avtorskem podpisu Nicolasa Windinga Refna. Podobno kot pri njegovi prejšnji mojstrovini Božji bojevnik (Valhalla Rising, 2009) bi tako lahko rekli, da se zgodba (ali njeni zametki) šele poraja iz filmske forme, iz zvočnega in vizualnega, se pravi tistega inherentno filmskega. Na soroden način presežek Sallisovega romana tiči skoraj ekskluzivno v njegovi formi, ki predstavlja križanca med Carverjem, Bunkerjem in Chandlerjem. Tej sicer evidentni tezi pritrjuje tudi Refn sam, ki Vozi! skopo in duhovito označuje za »zgodbo o človeku, ki se ponoči vozi naokrog in posluša pop pesmi.« [»Drive is about a man who drives around listening to pop songs at night.«] Karakter glavnega junaka torej ne izhaja iz kakšne poglobljene psihologije, celo iz površne psihologije ne, marveč se v celoti poraja iz omenjenih nočnih melodij, ki ga obdajajo, iz monumentalnega načina, na katerega je posnet, iz neosmišljenega gona, ki ga peha iz prizora v prizor, iz zapleta v zaplet, iz ene prestave v drugo, do konca in naprej. To je stvar prave mitologije, brezčasnega filma za vsak trenutek.

»Briljanten primerek trde zgodbe, ki dirka po tračnicah B-filma, dokler ne preklopi na vrtoglavi pogon nerazredčene kreativnosti. Prekleto dober film. Zadeti boste že od izpušnih plinov, ki jih spušča ta divja zadeva.« Peter Travers

Nicolas Winding Refn
Rojen leta 1970 v Københavnu. Pri desetih letih se s starši preseli v New York, od koder se na Dansko vrne s sedemnajstimi leti. Po končani srednji šoli se Refn vpiše na Ameriško akademijo dramskih umetnosti v New Yorku, vendar ga tamkajšnje okolje začne dušiti in kmalu je izključen iz šole. Spet se vrne na Dansko in se tam vpiše na filmsko akademijo, vendar si po mesecu dni premisli in se izpiše. Na lastno pest začne snemati kratke filme. Enega izmed njih nekoč vidi znan danski producent, ki mladeniču ponudi 3,2 milijona tedanjih danskih kron, da iz kratkega filma napravi celovečernega. Pri slabih štiriindvajsetih letih Refn tako napiše scenarij in zrežira svoj celovečerni prvenec, ultra nasilno kriminalko Pusher (1996). Film se nemudoma prelevi v kultni fenomen in režiserju prinese mednarodno slavo; leta 2004 film tako dobi nadaljevanje in leta 2005 še tretji del. Svoj sloves Refn nepreklicno utrdi leta 2009, ko zrežira kar dva filma, mitičen, mističen, avantgarden zgodovinski ep Božji bojevnik (Valhalla Rising) in nič manj kontroverzno dramo Bronson, biografijo »najbolj nasilnega britanskega zapornika vseh časov«.